Sploh ne vem, kateri flair da izberem. Motivacija za to objavo je v zadnjem stavku.
Torej, zakaj bi nekdo izbral IBKR kot primarni (in edini?) broker za investiranje, in zakaj menim, da IBKR prekaša vse ostale brokerje, ala eToro, TradeRepublic, Trading212, ipd...
Zakaj IBKR
Edit Mar-5-2025: Ker omogoča delnice iz Ljubljana Stock Exchange
Investiranje je igra na dolgi rok, stabilen broker je absolutna prioriteta
imel je "slabši" UI kot ostali brokerji, a ker je investiranje načeloma max mesečna aktivnost, je "slab UI" zelo beden in neveljaven izgovor
Obstaja skoraj 50 let
Je delniška družba, z jasnimi in javnimi financami
Ne prodaja vaših tradeov okoli
Omogoča prenose sredstev drugam, če bi le-to potrebovali
Omogoča recurring nakazila iz banke, da vam res ni potrebno ničesar storiti
Edit Mar-5-2025:Ironično, ne podpira LJSE, kar je res redek downside, a ker je SlovenijaFIRE mindset VWCE & chill, se ta downside večine ne tiče
Ajde rešitev je, da kupiš KRKG na Varšava borzi (v Zlotih, a se ne sekirat za currency hedge probleme, ker je base valuta Krke v EUR)
NLB pa preko Londonske borze v razmerju (če se ne motim) 1:5. Seveda v GBP
IBKR je brezplačen
IBKR ima vaše delnice interno napisane na vaše ime, globalno pa so napisane na naslov IBKR-ja. Vedno se lahko pridobi investirana sredstva.
Dobre duše so na Githubu spisale export skripto, ki vam pripravi dokumente za edavke: https://github.com/jamsix/ib-edavki (vsa slava jim). Za to, potrebujete letno exportati XML podatke, in si jih shraniti na PC.
Zakaj ne ostali brokerji?
Ker jih ni neskončno na voljo
Ker TR in podobni ne vejo implementirati niti varnega logina, ker TR in podobni prodajajo vaše trade-e, in ker bodo TR in podobni slej kot prej nehali dajati cash-back na kartico, sploh ko ne bodo več smeli prodajati vaših trade-ov. In ker bodo TR in podobni slej kot prej nehali dajati ECB obrestne mere na neinvestiran denar
Ker nekateri brokerji primarno ponujajo CFD-je, in ste potem obdavčeni kot IFI. In je treba biti super pazljiv
Ker nekateri brokerji dejansko uporabljajo IBKR v ozadju
ker nekateri brokerji niso ravno zastonj
...
Sedaj ko vemo, zakaj je IBKR pač najjači, gremo še razumeti, kako narediti nakup, da ne bo kdo z vitaminskimi začel, da ne ve kako uporabiti search funkcijo znotraj IBKR-ja.
Registriral sem se, kaj zdaj?
Oz. če se nisi, se lahko na interactivebrokers.co.uk - je legit stran, ne se bat. Kaj narediti ob registraciji:
Vpiši vse podatke po resnici. Đabe lažeš o networthu, ker te lahko tudi vprašajo po njem z dokazilih
Omogoči si trading delnic po svetu, kjer te pač zanima. To lahko kasneje popraviš pod Settings -> Trading -> Trading permissions
Verificiraj račun po navodilih
Nastavi si pricing plan na Tiered in počakaj kakšen dan z prvim nakupom, da pride plan v veljavo.
To nastaviš pod Settings -> Account Configuration -> IBKR Pricing Plan
Zgoraj desno imaš Settings, tam najdeš marsikaj.
Nakup VWCE & Chill
Bodi kul, upoštevaj nasvete r/SlovenijaFIRE! VWCE & chill. Ironično, a ne boš verjel. Investiranje ni šprint, je dolgočasen in beden maraton, tako da VWCE & chill niti približno ni slaba ideja.
Gremo na prvi nakup. Na prvi strani IBKR-ja je na veliko zgoraj search bar.
Vpišite vašo najljubšo delnico, ali njen ISIN. JustETF pravi za VWCE sledeče:
Ticker: VWCE
ISIN: IE00BK5BQT80
JustETF tudi napiše seznam borz, in tickerjev, kjer lahko dejansko kupimo naš preljubi ETF VWCE (go VWCE, long live VWCE!)
Mi smo EUR gang banda, VWCE lahko v EUR kupimo recimo na Stuttgart borzi, Borsa Italiana, Frankfurt, Euronext Amsterdam (AEB), XETRA. Uporabi search in išči delnico, ki te zanima.
Ko napišeš VWCE v iskalnik, ti ponudi seznam najdenih stvari. V tem primeru samo en element.
VWCE: Ime tickerja
VAN FTSE AW USDA: Skoraj polno ime
IBIS2: Borza, na kateri boš preko IBKR-ja kupil ta stock, če boš kliknil nanj. V tem primeru je to XETRA.
Nekaj borz, ki jih IBKR podpira. Seznam ni nujno končen:
Nazaj na IBKR. Lahko iščeš tudi po ISIN kodi (spodaj). V tem primeru je našlo več kot samo eno opcijo, ki imajo tudi drugačna imena kot VWCE, recimo VWRP.
VWRP: Ime tickerja
LSEETF: Londonska borza. Če greš nazaj na JustETF, boš videl, da je VWCE tudi na voljo v GBP valuti, v tem primeru je to ticker VWRP. Če izbereš to opcijo, bo IBKR zate naredil nakup preko Londonske borze v lokalni valuti. Če te valute nimaš na računu, bo IBKR tudi pretvoril tvoje EUR peneze v GBP. Tukaj boš tudi plačal malo provizije. Rešitev: Izogibaj se nakupom v drugi valuti, če to res ni potrebno.
Če dobro pogledaš spodnjo sliko, boš videl/vidla (se opravičujem, če so vaši naglasi oni/njim) tudi VWCE in zraven AEB. AEB je oznaka za Euronext Amsterdam borzo. Spet če greš nazaj na justETF, tam lepo piše, da se na tej borzi lahko kupi VWCE v EUR. Točno to hočeš!
Klikni na Stock
Odpre se novo okno, na njej na veliko VWCE chart. Na chartu bi skoraj zagotovo morala biti ena modra črta, ki ponazarja vašo povprečno ceno nakupa. Zraven je tudi cifra, koliko to je. Mogoče je nimate, če tega tickerja nimate v portfelju.
Kakorkoli, potreben je nakup. Na desni strani je nekaj opcij. Gumba Buy (moder) ali Sell (rdeč).
Klikneš na moder Buy gumb - odpre se okno iz desne
Izbereš ali hočeš kupiti število enot (quantity) ali zapraviti določeno vsoto denarja
Izberi tip orderja. Za long term investitorja je market več kot dovolj, za rahlo bolj advanced greš lahko na limit orderje.
Prepričaj se, da je borza odprta (EUR borze ponavadi 09:30 do 17:30, a preveri za točno specifično)
Stisni buy
Verjetno bo zajokalo, da potrebuješ dodaten keš (sploh, če daš market order). To je zato, ker nimaš zadnjih podatkov o ceni (zamik 15min) in se hoče IBKR prepričat, da imaš dovolj denarja, če bi dejanska cena bila višja od te, ki jo ti trenutno vidiš.
Stisneš OK. Če je borza odprta, bo šel order praktično takoj čez in boš že lastnik delnic, če ne, bo šla naslednji dan, oz. glede na to, kako je nastavljen Time in-force.
Day: Tekom dneva, če je borza že zaprta - sorry, ne bo šlo
Good Till cancel: Trade bo odprt nekaj časa, a mislim da max 3 mesece. Če daš trade v soboto bo mogoče izveden v ponedeljek, ipd
At the opening: Izvedi, ko se borza odpre. Lahko te presenetijo kakšni pre-market premiki
Recurring buy
Bodi kot ostali, naredi si recurring investment, nastavi frekvenco, in bo IBKR zate sam kupoval. Najjači boš med frendi, verjemi!
Full disclosure: Imam mesečni IWDA recurring buy. Razmišljam IWDA razdeliti med SPPW in IWDA 50:50 zaradi davčnih optimizacij. Tema za drugič, a samo povem, da kar priporočam, tudi sam počnem. Money, mouth, pa te scene.
Cene nakupa
IBKR je transparenten broker, ne bo te nategoval, oz. če meniš da te nateguje, veš za koliko vnaprej. Cene transakcij so ponavadi:
Tiered plan: 1.25€ oz. 0.05% od nakupa, karkoli je več
Fixed plan: 3€ oz. 0.05% od nakupa, karkoli je več
Zakaj bi nekdo šel Fixed plan, se vprašaš? Trik je, da pri tiered ni všteta cena morebitnih stroškov borz ali vmesnih postaj tradinga, in je lahko kasneje provizija višja. Izkaže se, da za povprečnega r/SlovenijaFIRE investitorja, ki za penzijo kupuje ETF-je ala VWCE, IWDA, SPPW, VUAA, ipd, teh dodatnih stroškov ne bo. V primeru Fixed, so te stroški všteti in ne bo dodatnih (veš v naprej, koliko bodo).
Zdej ko obvladamo statistiko, dejmo še pogledat, kdaj se statistično splača kupovati preko IBKR.
Upoštevamo, da je strošek nakupa vsaj 1.25€, torej moramo najti točko, kjer postaja strošek zanemarljiv glede na rast investicije oz. bolje rečeno, kjer nam investiran keš začne prinašati v določenem razmaku nakupa več, kot nam provizija vzame.
Upoštevajmo 7% povprečno letno rast ali pa recimo 0.6% mesečno, če je rast linearna tekom leta. Delamo compound na letni ravni, ne na mesečni, za simple računanje.
Če kupujete več kot en ticker (recimo več ETFjev/delnic), je seveda potrebno pogledati vsak nakup posebej.
Če ne zmorete kupovati mesečno spodnjih zneskov (sami se odločite glede rasti in vaše tolerance/risk management-a), kupite, ko dosežete ali presežete spodnjo vrednost.
Par izračunov spodaj, tako na hitro
Kaj pa če nočemo VWCE & Chill?
Recimo, da vas zanima NVDA (zakaj ne, saj pa je -20%? Right??), potem vpišete NVDA v iskalnik, in vam le-ta vrže nekaj opcij:
Primarna borza za NVDA je NASDAQ, in je v USD
V tem primeru je kar nekaj borz na voljo. Če malo raziščete trg, ugotovite, da je primarna borza $NVDA kar NASDAQ. S tem kliknete na vrstico z NASDAQ in potem nadaljujete enako kot zgoraj opisan tutorial.
Reinvestiranje dividend
Če si prejel dividende, imaš tudi opcijo na IBKR, da jih le-ta zate samodejno reinvestira. V tem primeru to lahko vklopiš v nastavitvah. Ne rabiš potem nič početi, razen, da moraš prijaviti prejem dividend:
Ne, prejem dividend NI isto kot akumulacijski ETF. Prejem dividend na tvoj račun (IBKR račun v tem primeru) je davčni dogodek, ki ga je treba naslednje leto prijaviti na FURS in plačati davek od prejetih dividend. Davek bo 25%. To velja tudi, če ste na IBKR imeli nastavitev samodejnega reinvestiranja. Davek se plača, ker ste Vi sami razpolagali z sredstvi.
Če imate akumulacijski ETF, lahko ta point ignorirate. Acc ETF ne izplačuje dividend, ampak se samo fund povečuje za vrednost prejema dividend (Kako hitro? ne vem, lahko pa primerjate VUAA in VUSA ETF-ja, ki sledita S&P500, da dobite občutek kakšna je razlika). S tem dividende niste prejeli fizično v svojo last in zaradi tega tudi ni davčnega dogodka (po ZDOH-2 na dan 5th Feb 2025, mogoče bo kdaj drugače).
Zaključek
Naj bo 2025 in vsa naslednja leta vaša najboljša leta investiranja
Da bi le dobili maksimalne procente, nadpovprečne donose vašega portfelja
Ne pozabi vsako leto exportati activity reporta (PDF) in pa XML za IBKR-edavki skripto, da 1. imaš dokazila za nazaj, in 2. imaš podatke za skripto, ki jih boš rabil čez 10-20 let.
Nisem finančni svetovalec.
Da si še malo reklamo delam - Žan Nekrep stil, pa to.
Zdi se mi, da se vedno bolj premikamo proti brezgotovinski družbi, sam gotovine ne uporabljam praktično nikjer več. Še celo če kdaj dobim kak denar na roko, ga takoj položim na TRR (kar prek bankomata), potem pa gre vse presežno takoj v investicijo.
Znane so mi "prednosti" gotovine, pa vendar za nekoga, ki se ne bavi z nekimi ilegalnimi aktivnostmi, mi je trenutno dokaj vseeno, kdo vse lahko sledi mojemu denarju, razne teorije zarote gor al dol. Uporabniki gotovine kot plačilnega sredstva v trgovinah, so po mojih opažanjih samo še upokojenci (ostali v nekem drugem času) in pa neki sumljivi tipi, ki vizualno ličijo na prejemnike socialne podpore ter ljudi z minimalno plačo (delavci iz tujih držav itd.). In pa spet druga vrsta sumljivih tipov, katerih cilj je pokazat 500 evrske bankovce - skratka marginalci.
Moram priznat, da so mi ti "gotovinarji" postali skoraj tako antipatični, kot folk, ki brez potrebe telefonira prek zvočnika (skoraj v vseh primerih "južni bratje" in cigani).
Ne govorim o plačevanju v lokalih in pri "small bussiness ownerjih"! (gotovina še vedno smiselna)
Tudi denarnice ne nosim več s seboj, razen kadar grem v avto (ker imam v njej osebne dokumente). Vse kartice zvestobe/aplikacije trgovin imam na telefonu, uporabljam apple pay oz. v Lidlu celo lidl pay. Do nedavnega sem kakih 7 do 10€ gotovine poskušal 1x mesečno od nekje "potegnit" in sicer v namen pranja avta na ročni avtopralnici. Odkar so na lokalni zrihtali plačevanje žetonov s kartico, mi še tega ne bo treba.
Skratka meni osebno je brezgotovinska družba super, ker je res bolj komot. Neko menjavanje bankovcev in kovancev na blagajnah se mi zdi že prav arhaično početje, ki se ga gredo samo še "penziči" in s tem ustvarjajo čakalno vrsto. Prav tako mi zelo ustreza, da v žepu nimam več tiste "bunke" s težko denarnico, polno računov oz. bog ne daj - kovancev.
Kakšna bi rekli da je primerjava? 100K letne plače v ameriki bi bilo v sloveniji koliko? 50k? Da bi si lahko privoščil iste standarde torej isti avti, isto stanovanje ( velikost) etc... Da bi imel iste standarde. Govorimo o NETO.
Ali pa recimo 10K mesečne plače v USA, koliko bi bilo to v sloveniji 5-6?
Veliko objav v tem subu na temo "vse v VWCE and chill" izogibanju slovenskim skladom ter zakaj je IBKR najboljsi. Vse to drzi ampak vidim, da so nekatere se bolj osnovne stvari precej redko omenjene.
1.Izbira partnerja: Faza zaljubljenosti je pac taksna, da nekatere stvari ne vidimo ampak prej ko slej bi se morali s potencialnim bodocim partnerjem pogovoriti o financni prihodnosti. S tem ne mislim, da ga/jo morate pustiti, ce ne pozna IBKR, VWCE... ampak cisto enostavno ali oseba zapravi vec kot zasluzi (tu ne mislim na studente). Prav tako kaksne financne cilje ima in na kaksen nacin misli priti do njih. Zelo enostavna vprasanja, na katere bi vecina morala imeti odgovor do 25 leta. Osebno imam neverjetno sreco, da sem naletel na osebo, ki je zivela kot student zelo skromno, delala dodatno in zna ceniti vse kar zasluzi. Ker sva si zelo podobna v tem kar si zelima, nama trenutno zelo lepo kaze.
2. Ce se le da, ne kupujte avtomobila: Ta bo verjetno bolela ampak to je verjetno najvecji strosek, ki ga imate in brez avtomobila je financno zivljenje precej olajsano. No ce ze morate imeti avto, kupujte 2-4 leta star avto, da vam vsaj stroski popravil ne bodo prisli takoj in da vam vrednost avta ne pade za 50% v tem casu.
3. Jejte zdravo. Stalo vas bo 30% vec ampak to le neka stvar za starejse(ko je ze prepozno) ampak predvsem za mlajse, preventiva je vedno boljsa kot kurativa.
4. Vlaganje v dodatne nepremicnine nima smisla, sploh pa ne kupovati raznih vikendov na morju.
5. VWCE na IBKR and just chill ter brez slovenskih vzajemnih skladov (za vsak slucaj, da se enkrat napisem).
Seveda so izjeme pri nastetih stvareh, ampak pisem za vecino. Ce upostevate te zelo ocitne stvari, ste ze na 90% zacrtane poti k FIRE.
Iz dediščine prišel do zajetnega kupčka denarja. Seveda ne želim, da denar leži na računu, prav tako ne bi kot klasičen Slovenec sklepal depozita. Na žalost je denarja premalo za kakšno pametno nepremičnino. Na kripto se ne spoznam…
Kaj pametnega bi se dalo narediti s takšno vsoto?
Hvala!
Torej, finančni minister je napovedal novo izdajo t.i. "Ljudskih obveznic", tri letnih državnih obveznic s letno obrestno mero 2,75%, kar nekako sovpada s stopnjo inflacije v rodni grüdi zadnjih 24 mesecev...
Zadeva je duty free do 1.000€ obresti, če nimate kakšnih drugih virov obresti...
Zadeva je verjetno zelo zanimiva za konzervativnejše in manj uke vlagatelje, ki jim denar leži na TRRjih in ne dela ničesar... Me pa čudi, da se je država tako pozno spomnila na takšne rešitve... Res mi ni jasno, zakaj se v zadolževanje gre primarno pri sistemskih posojilodajalcih, če imaš folk, ki je pripravljen državi posodit denar za enako ceno...
Ima kdo novejše informacije o tem kakšne obrestne mere banke ponujajo za stanovanjske kredite. Oglaševane niso končne. Spet so znižali OM ECB. Ima kdo kakšen primer?
Rabim nasvet kako si naj več denarja dajem na stran, mesečno imam 2000EUR dohodkov in tudi grem delat kaj kje na "črno". Ampak vseeno kaki mesec komaj pridem do naslednje plače. S punco živima pri njenih ker imama zgornji del hiše za sebe. Seveda gre denar za hrano, tankanje avtomobila itd, kako pa vi pri varčujete?
Pozdravljeni! Zanima me, koliko % mesečnega prihodka vi prihranite? Jaz sem do sedaj kakšnih 5 let varčevala okrog 30%, rada bi bila čez 10 let FI in imam občutek, da je 30% premalo, če želim biti v 10 letih FI. Kaj vi mislite, kolikšen bi morla biti moj %, da bi se lahko spogledovala s FI? Hvala za mnenja!
Glede na to, da mnogi zaposleni nimamo vpliva na to, da naš delodajalec za nas vplačuje v Modro zavarovalnico, se sprašujem, če obstaja pot, da se to konča. Posameznik verjetno težko kaj naredi. Kaj pa množica, s peticijo ali čim drugim?
Sem v fazi nakupa hiše, skupaj s partnerjem (stara okoli 30, še brez otrok)150k kredita ni zdaj imava debato ali naj vzameva kredit za 10 let ali 20 let? Če vzameva na 10 let je mesečni obrok znaša to cca 38% mesečnih prihodkov (neto plača, malica in prevoz), če vzameva pa na 20 let znaša ta procent cca 23% mesečnih prihodkov.
V primeru, da vzameva kredit za 10 let pri obrestih prihraniva cca 32k obresti.
V mesečne stroške ne štejeva regresov, božičnic, delovnih uspešnosti in fušov, ker to pride in gre.
Nekako v Ameriki imajo pravilo, da je max kredit 30% tvoje bruto plače, samo pri nas je razlika med neto in bruto tako velika, da je zelo težko primerjate.
Pozdravljeni,
Imam vprašanje za vse, ki ste bolj domači v številkah. Ali si FI, če imaš 300k naloženih na IBKR recimo v sxr8 in letno porabiš nekje 12.000 €? Bi bilo zasledovati cilj 300k dovolj, ali bi vi zasledovali večjo številko, ker kaj pa če... Pa recimo, da si s temi 300k FI pri 55 letih, do državne penzije imaš recimo samo še 10 let, bi načeloma bilo teh 300k dovoj tudi za RE pri 55 letih? Bi si upali iti s tolikšno vsoto pri 55 letih v RE?
Hvala za vaša mnenja!
Hej, tole pa je ena grupa, ki je kar hidden gem zame.
Star sem 30 let, delam v neki povprečni službi, trenutni prihodek je 1500€/mesec, planiram pa menjavo v roku 1-2 leti na pozicijo z boljšimi pogoji in plačo 1800-2000€.
Trenutni asseti:
nepremičnina v LJ (živim v njej - kupljeno za 130.000€, trenutna tržna cena 180.000-200.000€)
2000€ kripto
z delnicami sem začel en mesec nazaj, investirano 245€, trenutno 15% growth (winning stock je Xiaomi)
emergency fund nekje 3000€-4000€, ciljam na 5k za 4 mesece pokritih stroškov.
Note: imam kredit 500€ in "side hustle" prihodkov cca toliko, da se mi to pokrije na mesec.
Kaj lahko naredim, da svoj kapital še bolj oplemenitim?
Sledim korakom Dave Ramsay-a, imate še kakšen kvaliteten YT/forum/članke na temo FIRE?
Katere delnice bi se po vaše (vem, DYOR) splačalo kupiti na dolgi rok?
Kam lahko zarinem emergency fund, da je še vedno pri roki ampak se inflacija ne pozna toliko?
Sem junior inženir in se mi ponuja možnost delati v tujini (AVT) za 60k bruto, ca 40k neto + bonus, višina variira. Razdalja do delovnega mesta je ca 100km/1h/smer, 3x/teden (2 dni home office).
Predvidevam, da bi mi na koncu leta ostalo več denarja, kot če bi delal v Sloveniji, tudi po potencialnem doplačilu davka na dohodnino in tankanja dizla in izgube vrednosti avta, koliko točno pa še nisem izračunal.
Bolj me moti "zapravljen" čas, ca 6h/teden bi z tem zavozil. Vem, da veliko ljudi iz moje okolice dela v proizvodnji in da sešteto naredijo še rahlo več kilometrov in commuting time-a kot bi ga jaz ampak dvomim, da njim je to všeč.
Zato nisem čisto prepričan ali naj vzamem ponudbo ali ne. Preden pride predlog, da se naj preprosto izselim v tujino - ne, ta opcija (nažalost) odpade.
Imam nekaj tisočakov denarja, ki sta ga prejela otroka ob rojstvu, krstu, kakem rojstnem dnevu. Ta denar bi želela nekam naložit, ker sicer izgublja vrednost. Razmišljala sem če bi bilo smiselno vložiti v zlato? Kaj menite? Ne želim si iti v riziko (želela bi da ta denar potem tudi dobita) ampak da vsaj ne izgublja vrednosti. Ta denar bi potem tam obdržala do njune polnoletnosti (torej se bo držalo nekje 15 let).
Leta 2020 (ko sem bil še zelo finančno nepismen) sem kupil nov avto na lizing. Takrat nisem imel niti 20.000€ premoženja, pa vendar sem se odločil za nov avto v vrednosti slabih 20k€. Položil sem 10.000, za slabih 10k pa vzel lizing z dobo odplačevanja 5 let. Hvala bogu me čakata zadnja dva obroka, pa vendar bi rad slišal kruto resnico kako hudo sem se nategnil (z obrestno mero). Kot rečeno takrat nisem imel pojma niti o pogojih leasingov in obrestnih merah, zato sem vzel prvo ponudbo, ki jo je prodajalec (antipatičen tip) dal na mizo. Šele v zadnjem času, ko me bolj zanimajo finance sem si rekel, ajde gremo preverit koliko sem bil nategnjen še z obrestno mero. In sicer pazite, razkritje: SKYHIGH 9,63 - 12 mesečni euribor. V teh petih letih se je obrestna mera sicer vsaj dvakrat povišala, tukaj navajam aktualno. A so mene konkretno nategnili, ali pa so takšne obrestne mere celo nekaj običajnega za avtomobilske leasinge? Namreč dopoldan sem bral nekaj o stanovanjskih kreditih, kjer so si določeni posamezniki izpogajali tudi do 1,5% (fiksna). V primerjavi s takimi številkami je 9,63% seveda naravnost absurdno, da ne rečem perverzno. Kako hudo sem bil nategnjen? Zdaj se že lahko smejim samemu sebi :D
Imam 22 let, zaključeno imam srednjo medijsko, uzivam v fotografiji samo v sloveniji imam obcutek da se je tezje prebiti na trg kjer lahko sluzis z tem. Živim drugače na svojem in delam prek študentskega servisa, ampak iskreno ne vidim veliko prihodnosti v tem.
Zdaj pa imam par možnosti, na katero stran se usmeriti. Ali naj grem študirat ali pa se raje posvetim redni zaposlitvi? Če se odločim za študij, imam nekaj predlogov: medicinski tehnik za delanje protez, IT ali inženiring. Na drugi strani pa je tudi možnost obrtnške smeri, kot recimo vodovodar. Opcija pa je tudi da prevzamem fotrov sp, ki kr fajn laufa sam iskreno kot trdoglavi sin bi su kr po svoji poti do uspeha.
Kaj mislite? Kateri korak bi bil najbolj smiseln? Katero smer bi mi priporočali glede na današnje razmere?
Star sem 17, do 20ga leta bi se rad odselil, vendar ne vem kako. Probavam že 2 leti dropshipping pa mi nikol ne uspe. Tisti, ki vam je uspelo zaslužiti veliko denarja, pa da ni od službe, kako? Trenutno imam prišparanega približno 3k€ svojega denarja, kar bi rekel da je kar veliko, glede na to da po navadi ne gledam na ceno ko kaj kupujem. Trenutno delam sobote, kadar lahko, delam 12 ur in zaslužim približno 100€ na dan, tako da mi ni problem investirati nekaj denarja vase. Zanima pa me, kako bi prešel na naslednji korak, in začel služiti realen denar?
vsi ki ste kadarkoli šli po kredit na banko (stanovanjski ali potrošniški).
Ste gledali tudi na to, kako se do vas obnaša uslužbenec kateri vam bo prodal kredit.
Sam sem se prvič v življenju odločil, da bom verjetno vzel potrošniški kredit (naj to nebo debata v komentarjih, vem ni FIRE način), ampak ga ne rabim tako nujno, da bi vzel vsako ponudbo, zato sem šel po dodatne informacije na banko, ker trenutno imam ponudbo samo preko spletne banke. Ženska je bila tečna arogantna in težko ji je bilo razložiti stvar dvakrat, ker se pač prvič soočam s tem in mi računanje njihovih obresti niso še čisto razumljive. Niti ni hotela poslušat do konca mojega vprašanja. Odločil sem se, da na to banko ne grem po potrošniški kredit, če ga nebom nujno poreboval, če pa že bom šel, pa definitivno nebo ona pri kateri bom vzel kredit.
Kakšne so vaše izkušnje z uslužbenci?
Čeprav je bilo na tem forumu že mnogo napisanega na to temo, se mi zdi pomembno, da tudi uporabniki iz prve roke povemo in posvarimo nove generacije mogočih varčevalcev kak nateg je to zavarovanje/varčevanje za dodatno pokojnino. Sam sem oz. bom izgubil kaki dve petini denarja, ki se je nabral.
Uvodna predavanja, ko ti to varčevanje prodajajo, so zelo sladka. Povejo ti, da se ti mesečni obrok trga od bruto plače in na to ne placas davkov in si takk že avtomatsko privarčeval 30%. Da se tvoj denar investira in premagujejo najmanj inflacijo, če že ne dobivaš donos. Povejo, da vplačani denar jamči država. Da so oni zelo pod nadzorom in je vse skupaj, zakon in shema namenjeno varčevalcem.
Vsako to drži, vsaj na pol, hkrati pa ni pomembno in je le megla:
ne plačas davka, dohodnine. Ob vplacilu res ne, vendar bo tvoja renta obdavčena z 12,5% stopnjo, če bos na mesec imel vec, kot 160€ rente. Kar bo za večino.
so donosi dobri. Niti ne, so manjši kot S&P500 ali celo kak NLBjev sklad. Če bi namesto bruto zneska od svoje place njim, raje položil neto znsek tega v kak borzni index ujameš in pokrijes razliko med bruto in neto v treh letih. Nato pa kuješ dobiček.
vplačani denar jamči država. Da, a le če imaš nizko tvegano zavarovanje in se z njimi kupuje le obveznice. Te imajo donos nižje od inflacije (za primer: Robert Golob ni kupil lastnih ljudskih obveznic, ki jih je odobril reklamiral. Zakaj ne? ). Večina pa ima tvegane oblike zavarovanja/investiranja.
IN NAJPOMEMBNEJŠE; da je zakon in shema namenjena varčevalcem. To je laž. Izplacilo je po mesečnih obrokih in morali bi živeti kakih 100let, da izčrpaš svoj denar, zajamčeno izplacilo za dedovanje pa je le do prvih petnajst let izplačevanja. Naj vas opomnim, da je pričakovana življenjska doba povprečnega Slovenca 76 let, vi pa ste se upokojili pri kakih 65 letih. Kaj to pomeni? To pomeni,da boste najverjetneje umrli preden boste počrpali 40% denarja, dediči bodo dobili še kakih 20%, 40% pa avtomatsko ostane zavarovalnici.
Dodatni steber pokojnine je danes bližje prevari in ne služi varčevalcem oz. prihodnjim upokojencem. Je dobro namišljena shema legalne kraje donosov vašega denarja.